Priprave na zimo

V zimskem času, ko se temperature spustijo pod ledišče, je potrebno za pse in muce še posebej dobro poskrbeti. Zima namreč  skriva kar nekaj pasti, ki lahko resno ogrožajo zdravje naših kosmatincev. Mladički in starejši psi, ki trpijo za različnimi kroničnimi boleznimi kot so artritisi, obolenja srca, sladkorna bolezen in popuščanje ledvic, so na mraz še posebej občutljivi.

Starejšim psom z obolenjem sklepov in artritisom lahko na poledeneli površini  zlahka spodrsne, podobno kot ljudem.

Za videovsebine o tej temi kliknite ikono  ali 

V zimskem času bodite še posebej pozorni na spodnje pasti, ki jih prinašajo nizke temeperature in zimske padavine.

Topla oblačila kosmatincem pozimi ne morejo škoditi  

Marsikdo se sprašuje ali psi res potrebujejo zimski »plašček« ali gre le za modno muho.  Dejstvo je, da so zelo velike razlike med posameznimi  pasmami, tako v velikosti kot tudi v gostoti, kakovosti in dolžini dlake. Pasme, ki imajo dolgo in gosto dlako, lažje prenašajo nižje temerature kot pa kratkodlaki psi. Zlasti majhni in kratkodlaki psi so bolj izpostavljeni mrazu in podhladitvi.  Razmerje med površino telesa in težo je pri malih pasmah večje  kot pa pri velikih, zato se tudi hitreje ohlajajo.  Čivave npr. izvirajo iz toplih krajev, medtem ko so nordijske pasme (malamut, samojed, husky) selekcionirane za mrzlo klimo in dobro prenašajo mraz.

Torej, če imamo majhnega  kratkodlakega psa, ki pri nizkih temperaturah drgeta na sprehodu ali noče na sprehod, ga je dobro obleči. Škoditi ne more!

Zimska nega dlake in kože 

V zimskem času psov ne strižemo na kratko. Paziti pa moramo da se na dolgo dlako na nogah ne prijemajo snežne kepe, ki  boleče bingljajo s telesa živali in lahko povzročijo vnetje kože.

Centralna kurjava vpliva na nizko vlago v zraku in zelo suh zrak. To se pozna tudi na koži in dlaki živali, ki je lahko prhljajasta in bolj lomljiva. Živalim lahko pomagamo z vlažilnimi šamponi, ki obnavljajo maščobno kožno bariero in preprečujejo pretirano izsuševanje.

Pri tem lahko pomagajo tudi nenasičenen maščobne kilsine (omega-3- in omega-6), ki so sestavni del maščobnega sloja kože.

Po sprehodu očistite tačke in sperite sol

V zimskih mesecih so poti (če imamo srečo) posute s peskom in soljo. Le-ta lahko draži kožo med blazinicami tačk in povzroča iritacijo ter vnetje.

Drobni kamenčki se lahko zapletejo med dolge dlake med blazinicami ter povzročajo bolečine in šepanje.  Priporočljivo je tačke umiti in obrisati po vsakem sprehodu, da odstranimo dražeče snovi.  Za nekatere bolj pogumne obstajajo tudi pasji škorenjci☺

Pomembno je, da pozimi pazimo zlasti na blazinice. Če so blazinice debele, raskave in celo razpokane, lahko povzročajo neugodje in bolečine, da o soli, ki se še lažje oprime takšnih razpokanih  tačke, ne govorimo. Takšne blazinice je  dobro redno negovati s  kremo, ki vsebuje vitamin E, nenasičene maščobne kisline in različna olja (ELASTOPAD, BIOBALM, BEPANTEN) …

V zimskih mesecih pride pogosteje do poškodb tačk, saj se v snegu in ledu lahko skrivajo različni ostri predmeti, ki jih težje opazimo.

Ute naj bodo dvignjene in izolirane

Če živali bivajo zunaj, mora biti uta dobro izolirana in dvignjena od tal. Dobro je, da ima predprostor in prostor za počitek, kjer naj bo tudi topla odeja. Ko padejo temperature pod ničlo, pa naj pes prenočuje pod vašo streho (garaža, klet, predsoba), kjer so temperature mnogo bolj prijetne. Napačno je prepričanje, da so psi žilavi in vajeni mraza. Žal smo v prazničnih dneh že bili priča, ko so živali zmrznile na prostem.

Pitno vodo je potrebno redno menjavati

Skrb za svežo in čisto vodo je v zimskih mesecih, ko le-ta hitro zamrzne, zelo pomembna. Tudi pozimi lahko živali dehidrirajo, saj zamrznjene vode ne morejo zaužiti.  Že majhna plavajoča žogica lahko prepreči nastajanje ledu v posodi z vodo. Najbolje pa je, da vodo zamenjamo večkrat na dan.

Pozimi je potreben večji vnos kalorij

Psi, ki zimo preživijo na prostem, potrebujejo  bolj kalorično hrano in večji dnevni vnos:  10 do 15 % več hrane  potrebujejo pozimi za vzdrževanje normalne telesne temperature.  Pomaga tudi dodatek maščob k hrani, vendar POZOR – prevelike količine masti lahko povzročijo drisko in celo vnetje trebušne slinavke!

Pri psih, ki zimo preživijo v stanovanju, pa imamo obraten problem. Ker so sprehodi pozimi krajši in se živali na splošno manj gibajo in več prespijo, so v zimskih mesecih nagnjene k povečanju telesne teže ali debelosti.

Preprečimo ozebline in podhladitev 

Ozeblinam so izpostavljeni  deli telesa  kot so konice ušes, rep in pa tačke. Pri ljudeh prihaja do ozeblin, ko pade tempratura kože pod 23 stopinj.

Znaki ozeblin pri živalih so naslednji:

• bleda, siva ali pomodrela koža,
• del telesa je mrzel na otip,
• bolečina in oteklina prizadetega dela,
• mehurji in ulkusi na koži,
• počrnela in odmrla koža.

Včasih znaki ozeblin niso takoj vidni in se pojavijo šele po nekaj dneh od izpostavitve mrazu.

Hipotermija je stanje znižane telesne temperature, katera lahko nevarno pade. Nekateri psi majhnih pasem in kratke dlake se lahko podhladijo že pri temperaturi nad ničlo.

Znaki podhladitve so:

• tresenje,
• zaspanost,
• okorelost mišic in izguba koordinacije,
• blede dlesni,
• razširjene zenice,
• znižan pulz in dihanje,
• kolaps in koma.

Previdno na zimskem sprehodu! 

Tanka plast ledu na ribnikih je zelo nevarna za pse, saj se jim zlahka udre! Najbolj varno je, če jih imamo v času sprehoda ob vodi ves čas na povodcu.

POZOR pred zastrupitvijo z antifrizom 

Gre za eno od najpogostejših zastrupitev v zimskem času. Etilenglikol je glavna sestavina tekočin proti zmrzovanju. Le-te so prijetnega sladkega okusa in svetlo modre barve. Živali jih rade zaužijejo. Smrtna doza je zelo majhna: 5 ml za muco in pol decilitra za 10 kg psa.

Etilenglikol se hitro resorbira in že v 3 urah po zaužitju doseže maksimalno koncentracijo v krvi. Toksični so njegovi presnovni produkti kot so različne kisline in oksalati.

V telesu ob zastrupitvi pride do zakislitve krvi in hudih poškod ledvic, ki vodijo v ledvično odpoved.

Znaki zastrupitve nastopijo kmalu po zaužitju:

• bruhanje  (draženje etilenglikola), povečano pitje in lulanje, živčni znaki;
• v 24 do 72 urah pride do odpovedi ledvic, urin preneha nastajati, živali so anoreksične, apatične, dehidrirane, pospešeno dihajo in poginejo.

Terapija je v glavnem podporna. Če smo dovolj hitri, lahko poskusimo preprečiti nadaljnji metabolizem etilenglikola v toksične produkte, sicer pa terapija vključuje infuzijo in simptomatsko zdravljenje.

Bolh zima žal ne prežene

Bolhe lahko tudi v zimskem času predstavljajo nadlogo. Sicer se zaradi nizkih temperatur v zunanjem okolju ne razmnožujejo, v naših stanovanjih pa jim je prav ugodno toplo.

Vedeti moramo, da se le 5 % bolšje populacija zadržuje na živali. Odrasla samica dnevno odleže 50 jajc, ki se odkotalijo na tla. Za razliko od uši bolhe ne lepijo jajčec na dlako. Pri primerni vlagi in temperaturi se v 3 tednih razvije nova generacija bolh. Samica živi 50 dni, kar posledično pomeni 2.500 jajčec na eno samico.