Toplotni udar pomeni pregretje telesa do te mere, da je ogroženo življenje živali.
Gre za hipertermijo oziroma dvig telesne temperature, ki pa ni posledica vnetnega odziva organizma, ampak zunanjih dejavnikov okolja. Tipičen primer so visoke temperature v poletnih mesecih. Ob pregretju telesa lahko temperatura naraste na 41 stopinj in več. Kritično meja pa je 42-43 stopinj celzija, saj lahko pride do multiple odpovedi različnih organov.
Zelo nevarno je, ko psa pustimo v zaprtem prostoru (garaži) ali parkiranem avtu, ki je izpostavljen soncu. Tudi, če pustimo odprto okno, ni nobenega pretoka zraka in že nekaj minut je dovolj za nastanek težav.
Za videovsebine o temi kliknite na ikono
Kako psi oddajajo odvečno toploto?
Psi se z vročino spopadajo drugače kot ljudje. Žleze znojnice imajo le na spodnji strani tačk in na smrčku, zato ohlajanje telesa preko znojenja ni učinkovito. Telo je tudi pokrito z dlako, ki preprečuje odvajanje toplote s površine (kot bi mi imeli na sebi pulover in se skušali ohladit). Edini učinkovit način hlajenja je oddajanje topolote z izhlapevanjem preko dihal, zato psi sopejo, ko jim je vroče.
Kaj se zgodi v telesu ob visokih temperaturah?
Pride do poškod oziroma denaturacije telesnih beljakovin, ki so sestavni deli encimov. Encimi pa sodelujejo v vseh presnovnih procesih v telesu. Žival kolabira.
Pride lahko do motenj v delovanju srca (aritmije), edema možgan, poškodbe ledvic, motenj v strjevanju krvi in posledičnih krvavitev.
Poznate znake pregretja in toplotnega udara?
- sopenje
- dehidracija
- slinjenje temperatura nad 39 stopinj celzija in več (40-41)
- usodna je telesna temperatura 42,8 stopinj celzija
- minimalno uriniranje ali prenehanje nastajanja urina
- nenadna odpoved ledvic
- pohitren srčni utrip in neenakomerno bitje srca (aritmija)
- nabiranje tekočine v možganih (edem možgan) in pljučih (pljučni edem)
- motnje v strjevanju krvi; krvavo bruhanje in kri v blatu
- poškodbe jeter
- motnje zavesti
- živčni napadi
- krči mišic
- opotekajoča se hoja, nekoordinirana hoja (ataksija)
- izguba zavesti
Kaj lahko storimo v primeru pregretja?
- Žival takoj umaknemo v hladnejši in dobro ventiliran prostor!
- Pomembno je postopno ohlajanje telesa: žival polivamo z mlačno vodo (tuš, cev za zalivanje; kad, napolnjena z mlačno vodo), lahko jo zavijemo v mokro brisačo, polagamo hladilne vložke (tiste za hladilno torbo) na mesta, kjer potekajo večje žile (vrat, dimlje, pazduhe). Važno je, da so ti vložki oviti v tkanino in da se jih ne polaga direktno na kožo, da ne pride do omrzlin. Zelo pomembno je tudi to, da voda za ohlajanje ni ledeno mrzla, saj bo hitro prišlo do vazokonstrikcije (zožanja) žil na površini in tako ne bomo uspešni pri odvajanju toplote, saj se bo le-ta še vedno zadrževala v notranjosti telesa!
- Pri odvajanju toplote pomaga tudi ventilator ali fen, ki piha hladno.
- Pomagamo si lahko tudi z alkoholno raztopino, ki jo polijemo po tačkah med blazinicami, po trebuhu in pod pazduhami, saj le-ta hitro hlapi in bo na ta način odvzela nekaj toplote.
- Ko temperatura pade na 39 stopinj celzija, prenehamo z ohlajanjem. Temperaturo izmerimo s termometrom v zadnjiku in jo redno spremljamo. Če telo ohladimo prehitro in preveč agresivno, bomo sprožili drhtenje ali tresenje mišic, kar bo spet generiralo toploto.
- Psu ponudimo svežo hladno vodo, nikakor pa ga ne silimo k pitju, če sam noče ali ne more piti!
- V težjih primerih – ob nastanku hujših simptomov – je potrebna takojšnja pomoč veterinarja in podporna intenzivna terapija (infuzija, hranjenje, dovajane kisika, ustavljanje krčev …)!!!
Kateri so rizični faktorji, ki prispevajo k pregretju telesa?
- starost (zelo mladi/stari psi)
- intoleranca na vročino (npr. zelo odlakane pasme psov, ki živijo v toplih krajih: samojed, aljaške pasme …)
- debelost (termoizolacija z maščobnim tkivom in slabše odvajanje topote preko kože)
- bolezni srca in pljuč
- bolezni ščitnice (hipertiroidizem)
- brahicefalične pasme psov (mops, boxer, francoski buldog, angleški buldog)
- dolgodlake pasme
- dehidracija
- živali, ki nimajo ustrezne sence in sveže vode
Preventiva pred pregretjem in toplotnim udarom
Nikoli ne puščajmo psa v parkiranem in zaprtem avtu!
- primerna senca in sveža voda
- pred vožnjo z avtomobilom naj bo avto hladen in dobro prezračen
- ob zelo vročih dnevih umaknimo psa v stanovanje ali klet (pozor garaža!)
- sprehod omejimo na del dneva, ko so temeperature nižje (zgodaj zjutraj in zvečer), enako velja za različne aktivnosti na prostem (tekanje, igra, žoga …)
- pozorni moramo biti tudi na asfaltirane površine, ki se na soncu hitro segrejejo in so lahko zelo vroče.
- pasme psov z dolgo dlako ostrižemo
- kopanje v potoku, reki, jezeru
Držimo se naslednjega pravila: položimo svojo roko na asfalt/beton in štejmo do sedem. Če je površina prevroča za vas, je tudi za vašega psa.