Starša sta me že v otroštvu naučila, da so živali čuteča bitja, da jih moramo spoštovati, z njimi dobro ravnati in jih imeti radi. Moja prva ljubezen je bil naš nemški ovčar Mali, ki zame takrat niti ni bil tako »mali«. Mali me je spremljal na vsakem koraku, vedno je bil na voljo za »cartanje« in igranje in vedno je z veliko potrpežljivostjo prenašal vse moje norčije, tudi če sem ga včasih preveč »cuknila« za kožuh ali ušesa. Ko sem se morala od njega posloviti so v moje življenje vstopili novi kosmati prijatelji: Genzo, Kastor in trenutno naš starček Ron. Vsi nemški ovčarji, naša družina je namreč nora na njih ☺️
Že v osnovni šoli sem govorila, da bom veterinarka, zame drug poklic preprosto ni obstajal. Kljub temu, sem svojo pot nadaljevala na Prvi gimnaziji Maribor, misleč, da me bo želja po veterini minila. Pa me ni ☺ Vpisala sem se na Veterinarsko fakulteto in jo leta 2019 tudi uspešno zaključila.
V želji po nabiranju izkušenj in znanja me je pot pripeljala na Piko. Najprej v okvirju študentskega dela, ki se je kasneje razvilo v prvo zaposlitev. V tem času sem na Piki pridobila ogromno znanja in izkušenj, ki jih samo še dopolnjujem in nadgrajujem. Znanje nabiram na vseh področjih veterine, več časa pa posvetim anesteziji malih živali.
Spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih izboljšuje vašo uporabniško izkušnjo, analizira promet ter omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev.
Z nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij preberite informacije o piškotkih.