TEMA MESECA

Kako s psom na počitnice

Poletje je pred vrati in tako tudi dopust, pri katerem se nam vse pogosteje pridružijo tudi naši kosmatinci. Vsi si želimo, da se skupaj lepo imamo in se spočijemo. Prav pa je, da se na odhod pripravimo in pomislimo na nekatere težave, ki se lahko pojavijo.

ODHOD NA POT:

Za potovanje izberemo hladnejši del dneva (zgodaj zjutraj ali zvečer), ko so zunanje temperature prijetnejše. Včasih je težko predvideti zastoje na poti, zato je to še pomembnejše. Med potjo se večkrat ustavimo, opravimo kratek sprehod in ponudimo psu svežo vodo. Nekateri psi so med vožnjo zelo vznemirjeni, se slinijo in stokajo. Uporabimo lahko blažja pomirjevala na naravni osnovi, ki vsebujejo baldrijan, kazein, meliso. Pomembno je, da varno pomirjajo, a ne povzročajo omotice in hujše zaspanosti. Odsvetujem pa močnejše sedative, saj so lahko ti brez veterinarjevega nadzora nevarni za psa. Na voljo so tudi naravni feromoni, ki jih poškropimo po boksu. Če žival res slabo prenaša potovanje in ji je ves čas vožnje slabo, jo raje pustimo doma in poskrbimo za dobro varstvo. Počitnice so v tem primeru velik stres tako za žival kot za lastnika.

PREGRETJE/TOPLOTNI UDAR:

Poletje je povezano z visokimi temperaturami, ki pa jih psi težje prenašajo in se z vročino spopadajo drugače kot ljudje. Žleze znojnice imajo le na spodnji strani tačk in na smrčku, zato ohlajanje telesa z znojenjem ni učinkovito. Telo je tudi pokrito z dlako, ki preprečuje odvajanje telesne toplote s površine (kot bi mi imeli na sebi pulover in se skušali ohladiti). Edini učinkovit način hlajenja je torej oddajanje odvečne toplote z izhlapevanjem prek dihal, zato psi sopejo, kadar jim je vroče. Kratkogobčne pasme ali brahiocefaliki (npr.francoski in angleški buldog, mops, bostonski terier itd.) imajo zaradi kratkega gobčka in prirojenih deformacij zgornjih dihal že v osnovi težave z dihanjem in se tako mnogo težje ohlajajo s sopenjem. Pri njih moramo biti še posebno previdni, da ne pride do toplotnega udara, ki je posledica pregretja, pri katerem lahko telesna temperatura doseže tudi 41°C. Kaj lahko storimo: dolgodlake pse ostrižemo, lahko jih skopamo z mlačno vodo in pustimo, da se naravno osušijo. Za na pot lahko uporabimo posebne hladilne blazine, na katerih psi ležijo, ter poskrbimo za dobro hlajenje v avtomobilu.

ZADRŽEVANJE V ZAPRTEM AVTU:

Nikoli in nikdar ne puščajmo psa v parkiranem avtomobilu, pa četudi za nekaj minut. Avto se na soncu hitro segreje in deluje kot pečica. V nekaj minutah se lahko temperature v notranjosti povzpnejo na 40 stopinj Celzija in več. Napol priprto okno avta ne pomaga pri ventilaciji, ni ustreznega dotoka hladnega zraka in kroženja. Pes se začne hitro pregrevati in je v hudi nevarnosti, da doživi toplotni udar in pogine.

Dehidracija

Nevidne izgube tekočine prek kože in s sopenjem se v poletnih mesecih povečajo, zato mora biti sveža  voda stalno na voljo. Pomembno je, da jo čez dan večkrat zamenjamo, lahko pa vanjo damo nekaj kock ledu in jo tako še dodatno ohladimo.

Sprehodi

Pse sprehajamo zjutraj in zvečer, ko so temperature nižje. Ob izredno toplih dnevih naj bodo sprehodi kratki, izogibamo pa se večjim naporom. Pozorni moramo biti, da psa ne sprehajamo po vročem asfaltu, ki lahko na močnem soncu hitro postane razbeljen. Položimo roko na tla in preverimo temperaturo. Če je prevroče za našo dlan, je tudi za pasje tačke. Ob takem sprehodu lahko pride do poškodb in opeklin blazinic. V vsakem primeru pa lahko blazinice na tačkah poleti in pozimi negujemo s posebno kremo, ki bo naredila zaščitni film in ohranjala blazinice prožne (npr. Dermoscent BIO BALM). Namažemo jo lahko tudi po smrčku, ki je občutljiv del telesa in je pri nekaterih kužkih nagnjen k močnemu poroženevanju in luščenju.

Sonce in opekline

Tudi živali so lahko občutljive za sonce, ki lahko povzroča poškodbe kože. Podobno kot pri ljudeh so škodljivi žarki UVA in UVB. Kožni rak, kot je melanom pri ljudeh, je pri psih redek. Pogosteje pa se srečujemo s karcinomom poroženelih celic, ki se razvije iz kože poškodovane in spremenjene od sonca. Navadno se to zgodi počasi, saj imajo UV-žarki kumulativen učinek in se poškodbe kože sčasoma samo seštevajo, dokler ne nastanejo predrakave in nato rakave spremembe. Sicer pa imajo psi in muce naravno zaščito pred sončnimi žarki v gostem kožuhu in pigmentiranosti kože, čeprav so tudi izjeme: belodlake živali, goli kitajski pes in gole mačke (sfinge).  Izpostavljeni deli telesa so slabo odlakani, bele barve in nimajo pigmenta (melanina), to so konice ušes, greben nosu, trebuh. Med občutljivimi pasmami so torej dalmatinec, angleški buldog, beli francoski buldog, bulterier, bokser. Pri mačkah pa sonce lahko povzroča težave dolgoročno pri vseh tistih mucah, ki imajo veliko beline oz. so popolnoma bele barve. Goli kitajski pes in sfinge morajo v sončnih dneh nositi zaščito oz. jih moramo varovati pred soncem. Živali zaščitimo s kremo, ki ima visoko UV-zaščito, tako da jih namažemo po najbolj izpostavljenih delih telesa (npr. s kremo za zaščito pred soncem in vlaženje kože SunFREE) in jih ob najmočnejšem soncu držimo v senci ter jih ne sprehajamo. Psa ni primerno imeti s seboj na plaži tekom celega dneva. Velja naj podobno kot za nas, ko se na plažo odpravimo zgodaj zjutraj in pa pozno popoldan. Če pes rad plava, ga k temu spodbujamo, da se v vodi ohladi.

Kopanje v morski / sladki vodi

Kopanje v vročih dneh je torej odličen način ohlajanja. Paziti moramo le, da pes med plavanjem ne pije vode, kar velja tako za morsko kot sladko vodo. Pri morski pride kmalu do bruhanja in driske. Če popije večjo količino slane vode, lahko nastopi tudi zastrupitev s soljo. Sladka voda sicer ni problem, skrbeti pa nas morajo stoječe vode (ribniki, jezera), kjer lahko najdemo nevarno bakterijo leptospiro, ki lahko povzroči odpoved jeter in ledvic. Psa lahko pred tovrstno okužbo učinkovito zaščitimo z rednim letnim cepljenjem proti kužnim boleznim. Po vsakem kopanju je priporočljivo psa dobro oprhati in sprati sol, ki se ujame med kožuh in dodatno suši kožo. Uporabimo lahko tudi blage in negovalne šampone brez mila, ki kožo vlažijo in pomagajo pri obnovi maščobnega zaščitnega sloja (npr. šampon Dermoscent ATOP 7, šampon Dermoscet EFA Physio).

Slabost, bruhanje, driska

Bruhanje in driska lahko ob vročih dneh hitro vodita v dehidracijo, zato moramo biti na to še posebej pozorni. Razlog je lahko stres med vožnjo, sprememba hrane in okolja, pitje slane vode, lahko pa gre za okužbo prebavil. Če pes bruha, je apatičen, ne je in pije ter ima krvavo in sluzasto blato, je treba nemudoma obiskati veterinarja. K sreči se večina drisk ob dietni prehrani, dobri hidraciji in ob uporabi probiotikov (npr. paste Pro-eneteric) umiri sama od sebe.

Zaščita pred paraziti

Pred paraziti nismo varni niti na počitnicah. Bolhe so zaradi čedalje toplejšega podnebja aktivne vse leto, klopi pa imajo svojo sezono zlasti spomladi in jeseni. Prenašajo nevarne bolezni, kot so borelioza, anaplazmoza in babezioza, ki lahko resno okvarijo notranje organe. Na morju pa nas skrbi zlasti srčna glista (dirofilarioza). Ta se prenaša s piki okuženih komarjev, ki v kožo zanesejo razvojne oblike parazita (larve). Iz tega se razvije valjasti črv, ki se naseli v srce in vodi v hudo srčno popuščanje. Nezdravljena oblika dirofilarioze je smrtna. Okuženi komarji živijo vzdolž celotne obale, žal pa jih, čeprav redkeje, lahko najdemo tudi v notranjosti. Aktivni so zlasti v večernem času in ponoči, bolj pa so za pik dovzetne kratkodlake pasme psov. Pomembno je, da živali dobro zaščitimo pred prihodom domov in tudi potem. Kot zaščitno sredstvo lahko uporabimo kožni poliv v obliki »ampul«, ki deluje na bolhe in klope, obenem pa ima tudi odganjalni učinek zaradi permetrina (npr. Fronline TRIACT). Po prihodu domov pa damo tableto v obliki priboljška, ki uniči razvojne oblike srčnega črva, poskrbi pa tudi za zaščito pred drugimi endoparaziti, bolhami in klopi (Nexgard spectra).Svetujem redno mesečno uporabo.  V primeru, da se na koži  ob piku insekta, najpogosteje je to klop ,pojavi  vnetna zatrdlina, mesto razkužimo in namažemo s hladilnim mazilom (npr. na osnovi aloe vere). Če se klop ob odstranjevanju zatrga, ni potreben poseben preplah. Telo bo samo razgradilo tujek, ki ga predstavlja klopov ustni organ. Možnosti  za prenos bolezni s klopom na pa ni več.

Dokumenti in cepljenje

Za prestop meje mora biti pes redno cepljen proti steklini. Če se odpravljamo na daljšo pot, je dobro, da z njim opravite predhodni veterinarski pregled. Ob pregledu se ugotovi zdravstveno stanje in v potni list vpiše, da je pes zdrav in da lahko potuje. Če potujemo iz Evropske unije, pa je obvezno opraviti test za določanje ravni zaščitnih protiteles proti steklini. Rezultat se prav tako zapiše v potni list. Priporočljivo je, da je pes zaščiten tudi pred drugimi nalezljivimi boleznimi, zlasti pred leptospirozo, saj imunost drži manj kot eno leto.

Prva pomoč (kaj vzeti s sabo)

V torbici za prvo pomoč naj bodo: termometer, razkužilo, povoji in gaze, pinceta za odstranjevanje klopov, pasta proti driski, ki vsebuje probiotike in oglje, šampon, zaščitna krema. Priročno pa je, da imamo za vsak primer, če se pojavi driska ali pa za v avto, plenične podloge, ki dobro vpijajo. Primerne so tudi za mladičke, ki se šele dobro navajajo na opravljanje potrebe zunaj. Ob slabem počutju psa nikakor ne uporabljajmo zdravil iz naše priročne lekarne, saj so nevarna in večkrat tudi usodna za žival (npr. Aspirin, Lekadol, Naklofen itd.).Povzročajo razjede na prebavilih in hude okvare ledvic.  Pred odhodom se je dobro pozanimati, kje je v kraju našega dopustovanja najbližji veterinar in kako lahko, če imamo težave, stopimo z njim v stik. Pomoč veterinarja poiščemo vselej kadar ima pes povišano temperaturo, je apatičen, zavrača hrano in vodo, večrkat na dan bruha, ima krvavo drisko in je splošno oslabel. Če se omenjeni znaki pojavijo pri mladičku, je potrebno še hitreje ukrepati, saj imajo mlade živali mnogo manjšo sposobnost prilagajanja (kompenzacije) in nimajo velikih rezerv. 

Želim  vam lepe in brezskrbne počitnice!

Natalija Hercog Gerbec, dr.vet.med.

(Veterinrski center Pika)