TEMA MESECA
ALERGIJSKE BOLEZNI pri psih in mačkah
Alergijske bolezni so žal vse pogostejše tako pri ljudeh kot pri živalih. Gre za pretiran odziv imunskega sistema na različne snovi iz okolja (npr. pelodi trav, dreves, sestavine hrane, piki insektov), ki so sicer neškodljivi in jim pravimo alergeni.
Pasme, ki so bolj nagnjene k alergijam, so angleški buldog, francoski buldog, beli višavski terier, shi tzu, nemški ovčar, labradorec …
Alergijski odziv se lahko izraža na različnih organih:
- na koži s srbežem in kožnimi spremembami,
- na prebavilih z bruhanjem, drisko in hujšanjem,
- na dihalih s solzenjem in vnetjem oči, kihanjem in kašljanjem.
Posebna oblika alergije na dihalih (bronhih) je astma, ki jo srečamo zlasti pri mačkah.
V spomladanskih in poletnih mesecih pa je tarča alergijskega odziva pogosto koža. Glavni znaki so hud srbež z izpa- danjem dlake in kožnimi spremembami, kot so rdečina (eritem), mozolji (papule in pustule), odrgnine (ekskoriacije) in kraste (kruste). Če vnetje kože traja dlje časa, se ta zadebeli (lihenifikacija) in počrni (hiperpigmentacija).
Živali si ližejo tačke, pazduhe, dimlje, praskajo se po bokih, otresajo z ušesi in se vozijo po zadnjici. Lastniki so pogosto prepričani, da so za srbež krive polne/vnete analne vrečke, a to ne drži. Te se lahko ob alergijskem dermatitisu hitreje polnijo in se vnamejo, pes pa si z lizanjem in drsanjem po zadnjici lajša znake. Pogosta in ponavljajoča se vnetja ušes imajo lahko koreni- ne prav v alergijskem odzivu. Pomlad je tudi čas, ko pride do invazije bolh in klopov, ki stanje še dodatno poslabšajo.
V spomladanskih in poletnih mesecih je tarča alergijskega odziva pogosto koža.
Živali si ližejo tačke, pazduhe, dimlje, praskajo se po bokih, otresajo z ušesi in se vozijo po zadnjici.
Alergijsko vnetje kože (atopični dermatitis)
Pri atopičnem dermatitisu (AD) gre za dedno na- gnjenje k pretiranemu odzivu imunskega sistema na snovi iz okolja, pri čemer se razvije alergijsko vnetje kože.
Te snovi so pelodi trav in dreves, iztrebki pršic, različne plesni, povrhnjica kože drugih živali, itd. V 75 % se AD pojavi pri mladih živalih, starih od šest mesecev do treh let.
Pri živalih, starejših od šest let, je pojavnost te oblike alergije le še desetodstotna, izjemoma pa lahko izbruhne v pozni starosti (npr. pri 12 letih). Starejši ko je pes, večja je verjetnost, da za je vzrok za kožne težave alergija na hrano.
Znaki AD na koži so pordele tačke, zlasti koža med prsti in blazinicami, koža pod pazduhami in na trebuhu, ponavljajoča se vnetja ušes, vnetje kože okoli ust, drgnjenje oči zaradi draženja očesnih veznic.
Sledovi lizanja in grizenja tačk se vidijo kot rjavi madeži, saj slina na zraku oksidira in obarva dlako.
Alergija na hrano in AD sta si po znakih in predelih na koži zelo podobna, zato ju samo s pregledom ne moremo ločiti med seboj.
Diagnozo AD postavimo, ko izključimo vse druge možne vzroke srbeža, pomagamo pa si lahko še s posameznimi testi. Sem spada preiskava krvi, s katero se meri količina alergijskih protiteles (IgE) proti posameznim alergenom, in intradermalni testi. Pri slednjih gre za to, da pod kožo vnesemo znane snovi (alergene) in opazujemo odziv. Pri pozitivnem rezultatu se na koži pojavi rdeč in privzdignjen kolobar.
Če je žival alergična na pelode trav in dreves, so težave sezonske in po navadi jeseni izzvenijo. Velikokrat pa so živali dovzetne tudi za pršice in tako se praskanje žal ponavlja vse leto.
Takrat svetujemo hiposenzibilizacijo. Na podlagi alergenih testov se pripravi »cepivo«, sestavljeno iz alergenov. Te apliciramo v kožo in tako imunski sistem postopoma seznanjamo z alergeni ter ga s tem počasi umirjamo in pripravimo k temu, da ne izdeluje alergijskih protiteles.
Psi imajo lahko kombinacijo več alergij hkrati: AD, alergije na hrano in bolhe.
Taki pacienti so trd oreh, vendar lahko z veliko volje in potrpljenja omejimo izbruhe in poslabšanja.
Pretiran imunski odziv na hrano
Alergija na hrano se lahko pojavi kadar koli v življenju živali. Dejstvo, da pes jé isto hrano daljše obdobje (vse življenje), ne pomeni, da ne more razviti alergijskega odziva.
Glavni alergeni v hrani so beljakovine (meso), ki izzovejo preobčutljivostno reakcijo. Na prvem mestu pri psih so govedina in mlečni izdelki, sledita piščanec in jagnjetina. Pri mačkah vodijo ribe. Konzervansi, aditivi in pšenica so manj krivi za alergijskiodziv. Celiakija, pri kateri je glavni krivec gluten, pri psih ne povzroča tako velikih težav kot pri ljudeh. Dokazana preobčutljivost za gluten je bila le pri nekaterih linijah irskih setrov.
Živali si ližejo in grizejo tačke, drgnejo po zadnjici, se praskajo po bokih, stegnih, prsnem košu, imajo vneta ušesa itd. Poleg kožnih težav se pri polovici obolelih pojavijo tudi prebavne težave. Organizem želi tako čim prej odstraniti »škodljive snovi« iz telesa. Znaki slabosti, bruhanja in driske se pojavljajo le pri 15 %. Pozorni moramo biti na pretirano napenjanje, pline, kruljenje in število dnevnih odvajanj ter trdoto blata. Trikratno odvajanje je sumljivo, štirikratno pa ni sprejemljivo, zlasti če je to mehko ali tekoče in žival izgublja težo.
Alergijo na hrano lahko potrdimo le z izključevalno dieto in nikakor ne s preiskavami krvi na prehranske alergene. Žal ne poznamo bližnjice, temveč se je treba temeljito pogovoriti o prehranskih navadah živali. Na podlagi tega izberemo primer- no dieto, ki vključuje takšno beljakovino (meso), ki je žival do tedaj še ni jedla, zato ni mogla razviti alergijskega odziva, npr. konjsko ali zajčje meso. Lahko se tudi odločimo za veterinarsko dieto, pri kateri so beljakovine tako obdelane (razgrajene), da jih imunski sistem ne prepozna kot tujek. To so t. i. hidrolizirane diete. Izredno pomembno je, da se diete zelo strogo držimo, kar pomeni dva meseca nič in čisto nič drugega.
Stanje se po navadi začne izboljševati že po treh tednih. Po končani dieti lahko postopoma, po veterinarjevemu navodilu, uvajamo staro hrano in spremljamo odziv ter odkrijemo, kaj povzroča težave. Alergija na hrano se lahko pojavi kadar koli v življenju živali.
Alergija na bolhe
Z otoplitvijo pride do velikega porasta bolh, ki prav tako lahko sprožijo alergijski odziv in hud srbež. Bolhe se namreč zelo hitro in uspešno razmnožujejo v toplejšem vremenu, saj ena samica lahko izleže več kot 50 jajčec na dan, živi pa do 100 dni. Od ene same bolhe lahko tako dobimo tudi do 5000 jajčec. Bolha za uspešno izleganje jajčec potrebuje kri, s katero se hrani. Jajčec ne lepi na dlako, kot je to značilno za uši, ampak se ta odkotalijo z živali v okolico. Največ bolh in razvojnih oblik je torej v neposredni bliži- ni živali (ležišča, postelja, preproge …).
Ob bolšjem piku pride koža v stik z bolšjo slino, v kateri je posebna beljakovina, ta pa sproži alergijski odgovor in razvije se bolšji alergijski dermatitis. Pri preobčutljivi živali je tako dovolj že ena sama bolha, da se začne intenzivno praskati in gristi nad repom, po križu, zadnji strani stegen in anusu. Koža postane pordela, posuta z drobnimi krastami, žival pa izgublja dlako.
Pomembno je torej dvoje: dobra in redna zaščita živali pred bolhami in odpravljanje teh iz neposredne okolice.
Pri mačkah je kar 90 % kožnih težav povezanih prav z alergijo na bolhe.
Alergija na pike žuželk
Kaže se z burno reakcijo, pri kateri žival kmalu po piku žuželke močno oteče v glavo, gobček, okoli oči, ustnic (angioedem). Temu se lahko pridružijo še otekel jezik, nosna sluznica in posledično težave z dihanjem. Pri hujši reakciji v obliki ana lakse, ki je sicer redka, pa žival lahko tudi kolabira. Med žuželkami, ki povzročajo te reakcije, so zlasti čebele in ose. Prav mladi psi, še posebej radovednejši, radi hlastajo za letečim in brenčečim žužkom. Po piku žival zajoče, se začne oblizovati, sliniti. Svetujem, da takoj pogledamo v gobček, saj je lahko v njem še vedno zapičeno želo, ki izloča čebelji strup. Pri hitrem in hudem otekanju je potrebna takojšnja veterinarska pomoč. Poznamo še eno reakcijo na koži, ki jo lahko povzročijo pajkovci, obadi, komarji. Je redkejša,vendar na pogled zelo burna. Pravimo ji eozino lna furunkuloza, gre pa za zelo globoko alergijsko vnetje dlačnih mešičkov. Spremembe nastanejo v 24 urah v obliki papul, erozij in ulkusov na koži, ki krvavijo. Vidne so obseže kraste na nosnem grebenu, gobčku, okoli oči in na konicah uhljev.
Alergij, kot je atopični dermatitis, žal ne znamo odpraviti in popolnoma pozdraviti, lahko pa jih imamo s potrpljenjem in dobrim sodelovanjem lastnika in veterinarja pod nadzorom, obolelim psom in mucam pa naredimo življenje znosnejše, brez nadležnega srbeža in hudo vnete kože.
Natalija Hercog Gerbec
Spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih izboljšuje vašo uporabniško izkušnjo, analizira promet ter omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev.
Z nadaljno uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. Za več informacij preberite